Marais

← Gospod je nekoliko nagnjen k neredu

Marais Sinji stolp Tomaž Šalamun

Lindos →

Dovoljenje:	To delo je objavljeno s pisnim dovoljenjem avtorja, pod pogoji licence CreativeCommons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0.
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

Sanjal sem, da je Martinique potemplala voda.
La bouche, la bouche, je ponavljal André, ko sva z
Andražem živela v Sing Singu. Sem ga lovil,
ker ima tako blizu ime? Pripovedoval sem mu,
kako sem izkusil Senghorja, barke so priletele z neba,
padle na Ohridsko jezero kot vilinske mušice,
diskali smo z nečaki, pranečakinjami in body guards,
tistimi, ki so tu, da ne bi tam priredili puča. Domačini so
me zvabili v samostan. Okudžava je imel črne
čevlje. Bil sem sladka nomenklatura, slajša kot tvoja
usta. V Senegalu vihrajo palme. Kute nosijo svečeniki.
Tudi ko sem se enkrat vračal iz metroja Saint-Paul, ko sva
popivala s Semoličem pri Georgeu, me je zapeljal
isti fant, ki me je ujel na besede la bouche, la bouche.