Greda
| ← Moč | Greda Otrok in jelen Tomaž Šalamun |
Meti čez ocean → |
| |||||||
Svarun!
Z motorjem Harley Davidson drvim po
notranji strani tvoje veke.
V usnju. Kot bi bil v ogromnem lesenem sodu,
zgoraj balkon za gledalce. Režem te.
Prekrvaviti ti hočem oči. Potapljam se,
da ti bom izvlekel trepalnice.
Zameštrale so se, kot v džungli,
ko si pustil, da so se zlepile
in trgale tvojo tovorno sol.
Počesal jih bom. Zgladil, da boš spet videl.
Da bodo ribe spet legle ikre in
elektrarne delale med utripom in utripom
dneva in noči.
Buba si! Klin mi je spodrsnil.
Gosta mastna sviloprejka brez odtoka.
Skril se je naredil. In se začel vrteti kot
šilček in te stiskati.
Poglej, kako piham. Skozi dolge tulce stožce
barv. Na poti v šolo, za vrat.
S taco te potem spet postavim na začetek ulice.
Spet pustim, da me hripavo kličeš.
Ali pa tečeš v sončnem dnevu, v upanju, da boš prvi.
Si videl, da si?
Si videl, da to ni važno?
Dobro, da je ostala vlaga povsod tam,
kamor sem ti jo vtisnil. Potuhnil si se.
Še zažvenketalo ni. Kristal je postal naiven
in požrl ulico.
Zato sem te spet treščil s svojo macolo.
To zdaj, z motorjem Harley Davidson
je še poslednji touch.
Spet si plečat in zdrav.