Meti čez ocean
← Greda | Meti čez ocean Otrok in jelen Tomaž Šalamun |
Štof → |
|
Moja trdnjava si, moj križ in oltar. Ne
morem, ne morem, ne morem živeti brez tebe.
Če hočem pobegniti, me zmečkaš. Ne daš me.
Brezobzirni, kruti paša. Preplašeni deček,
ki se ti gnusim. Ne razumeš teh fedrov.
Krikov in sile, ki hlapi. Boli te to trošenje.
Odtekaš zato, da te naskakujem. Kot magnet me
sesaš. Mene dihaš. In če nisva zlita, se skrušiš
ti, prav tako kot jaz. Veke sem na preži, da
bi bil zvest razpoki, ki hrani tvoj datum.
Pribijaš in mehčaš me, delaš za blazno žrtev.
Ampak pošast ti spodmakne plen. Vdeluje jih
v tvoje gube. Se spomniš? Krožno, krožno. Mi
boš torej pokazal grob? Moji možgani in kostni
mozeg hranijo tvojo bronasto kri s strastjo.
Rad umrem za tvojo bitko s časom, moja duša.