Ilirija oživljena
← Bravcu. | Ilirija oživljena. Zbirka Krajnska čbelica (1848). V. Vodnik. |
Sonet. → |
|
Napoleon reče:
Ilirija vstan'!
Ustaja, izdiha:
Kdo kliče na dan?
O, vitez dobrotni,
Kaj ti me budiš!
Daš roko mogočno,
Me gori deržiš!
Kaj bodem ti dala? —
Pogledam okrog,
Izločit' ne morem
Skor svôjih otrók.
Kdo najde Metúlo
In Terpo moj grad?
Emona, Skardona
Ste komaj poznat'.
Nazaj spét junake
Kdo bode mi dal,
Ki jih se Spartanski
Je vojvoda bal?
Od nekdaj snežniki
So najina last,
Od tód se je naša
Razlegala čast.
Je Galijan hraber
Na Padu, pred njim
Dorašen je trésel
V ozidju se Rim.
Že močen na morji
Ilir'jan je bil,
K se ladije tesat'
Je Rimljan učil.
Počasi pa Rimljan
Na vojsko ravná,
Se morja navaja,
Premaga obá.
Širôko razgraja
Per sedem sto lét,
Al sprave sosédnje
Ni hotel imet'.
Od séverja pride
Nad njega vihár,
Nevrédne gospóde
Iz viškiga vdar'.
Zdaj Branci in Gótje
In Némci slové,
Ilir pa v tamníče
Pozabljene gre.
Sonc sedem sto dvakrat
Zaraša ga mah,
Napoleon trebit'
Ukaže mu prah.
Ilirsko me kliče
Latinec in Grék,
Slovensko mi prav'jo
Domači vsi prék.
Dobrovčan, Kotoran,
Primorec, Gorénc,
Pokopjan po starim
Se zove Slovénc.
Od perviga tukaj
Stanuje moj ród,
Če vé kdo za druj'ga,
Naj reče, od kód?
Z Bilipam in Sandram
So jméli terd boj,
Latince po môkrim
Strahval je njih roj.
Zveličana bódem,
Zaupati smém,
Godí se eno čudo,
Naprej ga povém.
Duh stopa v Slovence
Napoleonov,
En zarod poganja
Prerojen, ves nov.
Operto desníco
Na Galijo jmam,
Levíco pa Grékam
Prijazno podam.
Na Grecije čelu
Korinto stojí,
Ilirija v sercu
Evrópe leží.
Korintu so rekli:
Helensko okó;
Ilirija perstan
Evropini bo.