Iz melosa 1-7
← Vojna | Iz melosa Morje Tomaž Šalamun |
Atlas → |
|
1
Geniji porinejo jezik v usta,
osončja se jim zmedlijo.
Vstanejo sveži, kot britvica
iz votline Šalamun.
2
Bruham v sonce.
Rabi me.
3
Če bi ogromno žarečo kroglo spela,
bi travo scvrčalo brez prič.
4
Da začne ovca: be … be … be …
5
Pojdi na pašo s trebuhom za kruhom in dodaj glino.
Vrzi palico, kenguru!
V višinah ni treba pleč.
6
Čevlji so shodili,
pupki so odcveteli.
Vzel sem si deščico za glajenje malte.
Noge so se vdirale v olje.
Solza, prikovana na dno z bor mašino,
kot da bo lokomotiva rinila sneg
s safirjem pešca vkreber.
7
Kje ti dušo gasi?
Med dva kamna gre.
Rudo sem izprosil za amalgam.
Barman je z nostalgijo.