Vojna
← Tema modre slike | Vojna Morje Tomaž Šalamun |
Iz melosa 1-7 → |
|
Najprej je led. Potem borovi gozdovi.
Potem spet led. Človeška življenja so
dlačice. Kolone beguncev, hiše v plamenih,
kriki kot praskanje barv močeradov na
koži v milijonih let. Hočem imeti rumeno
liso. Sonce je zdaj izpahnjeno. Precej
premišljujemo, kaj so naše tace. Šprikle,
ki se po njih napenja žito? Dovolj je
rdeč prah. Dovolj je malo sulfata. In tista
gladkost na porcelanu, je trdna? Usedlina
kave, kot bi jo zlivali velikani iz veder.
Tu stoji Odesa. Tu so lovski psi. Krona,
ki se vstavi v prsi času. Sekularizirana
varianta je, kako se vrti piščanec na
ražnju. Šipa toplote prepušča. Kdo jo
je naredil prozorno? Čigava je energija, ki
hrusta pod zobmi? Ste že razlili kdaj vedro
v puščavi? Kot da bi vrgli kokošim sneg.