Iz srca svoje so kali pognale
← Ran mojih bo spomin in tvoje hvale. | Iz srca svoje so kali pognale. Prešérnove poezije (1902), uredil A. Aškerc. Dr. Prešérin. |
Mokrócvetoče rož’ce poezije. → |
|
Iz srca svoje so kali pognale,
ki bolečin molčati dalj ne more;
enak sem pevcu, ki je Leonore
pel Estijanke imenitne hvale.
Das’ od ljubezni usta so molčale,
ki mu mračila je mladosti zore,
ki v upu nič imela ni podpore,
skrivaj so pesmi jo razodevále.
Željá se ogenj v meni ne poleže,
das’ upa tvoj pogled v srcé ne vlije,
strah razžaliti te, mi jezik veže.
Bridkost, k’ od nje srcé več ne počije,
odkrivajo njegove skrivne teže
mokrócvetoče rož’ce poezije.