Mokrocvetoče rož’ce poezije

← Iz srca svoje so kali pognale.

Mokrócvetoče rož’ce poezije. Prešérnove poezije (1902), uredil A. Aškerc. Dr. Prešérin.

Iz krajev niso, ki v njih solnce sije. →

Izdano:	Prešérnove poezije, 1902
Viri:	Spletišče Štefana Rutarja
Dovoljenje:	To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle. Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti. Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave:	To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

Mokrócvetoče rož’ce poezije
očitajo to, kar se v prsih skriva.
Srcé mi je postalo vrt in njiva,
kjer seje zdaj ljubezen elegije.

Njih solnce tí si. V oknu domačije
ne dá te najti, luč ti ljubezniva,
v gledišču, na sprehodih sreča kriva,
ne v krajih, kjer plesavk vrstà se vije.

Kolikokratov me po mestu žene
zagledat tebe želja! Ne odkrije
se men’ obraz lepôte zaželjêne.

V samôti iz oči mi solza lije,
zatorej pesmi tebi v čast zložêne
iz krajev niso, ki v njih solnce sije.