Jadro

← O, saj ni smrti

Jadro Pesmi Srečko Kosovel

Pristan →

Dovoljenje:	To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle. Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti. Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

Sredi sivine žveplenih voda
se pozibava že od davnine,
vsak val je dosegel že svoje daljine,
ono ne more s srede morja ...

V bolni omamnosti pada in vstaja,
vse se vrtinči v njegovo zibanje,
vse kakor mučne in trudne sanje,
grozi ni kraja — grozi ni kraja ...

Na rob jadrnice so se naslonili
nemi mornarji, neumrjoči —
njihove oči so plameni pekoči,
ki bi že zdavnaj radi ugasnili.

Toda oči strmijo, strmijo...
da bi uzrle zarje jutranje;
oh, to pravečno, pravečno iskanje —
jate megla čez morje hitijo.

Da bi srce biló, bi onemelo —
da bila duša bi, bi se utrudila,
sanje — bi megla bila jih pokrila,
plakanje — bilo bi okamenelo ...