Jelenovo zelje

Jelenovo zelje Matija Valjavec

Trava, ki ima takšno moč, da odpre vsak zapor →

Spisano:	Katja Koprivšek in Saša Mencin
Izdano:	2002
Viri:	(COBISS)
Dovoljenje:	To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle. Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti. Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

Nekoč je živel neki doktor, že zelo star in zelo učen. Nekoč je šel na lov, da se malo sprehodi. Ko je šel po gozdu, je nenadoma zagledal jelena, ki je jedel jelenovo zelje. Doktor je jelenovo zelje poznal in je vedel, da če bi ga jedel, bi bil vselej zdrav. Šel je tja in si natrgal poln robec tistega zelja.

Ko je prišel domov, je rekel hlapcu:

»Slišiš! Ali boš izvršil, kar ti bom rekel? Če boš to naredil, boš srečen z mano vred.«

Hlapec reče: »Zakaj ne? Vse bom storil, karkoli mi boš rekel.«

In doktor je rekel:

»Zreži me na čisto majhne koščke, potem pa me postavi v škaf ter na vsak košček položi zelje ter me tako zloži. Ne smeš pa me priti gledat prej, ampak šele tisto uro in tisti dan čez tričetrt leta, tako dolgo, kakor bi bilo dete v maminem trebuhu. Če boš tako napravil, boš srečen, ker bom nato živel večno in večno bom mogel ozdraviti vsakega človeka.«

Hlapec ga je res tako postavil in pokril v škafu ter zatlačil, da ni mogel svež zrak priti noter.

Ko pa je hlapec šel nekega dne po gozdu, se je srečal z vragom, in vrag mu je rekel:

»Pojdi in tistega tvojega gospoda vzemi iz škafa, drugače ti bo umrl.«

In hlapec je prišel in je odprl škaf ter je zagledal doktorja, ko je že čepel. Prišel je namreč štiri dni prej, kakor je bil rok.

Potem se je doktor sesedel in zastokal:

»Nesrečni hlapec, zakaj nisi držal dane besede?«

In še dandanašnji bi bil doktor živel, če bi ga šele na dogovorjeni rok vzdignil.