Trava, ki ima takšno moč, da odpre vsak zapor

Jelenovo zelje Trava, ki ima takšno moč, da odpre vsak zapor
Matija Valjavec
Trava je odprla zaklad v jami
Spisano: Katja Koprivšek in Saša Mencin
Izdano: 2002
Viri: (COBISS)
Dovoljenje: To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle.
Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt



Pripovedujejo, da je črna žolna pametna, ker zna najti tisto zel, ki ima takšno moč, da more odpreti vsak zapor, naj bi bil še tako velik.

Kadar ima žolna mlade, tedaj je moč najlažje dobiti od nje tisto travo. Mlade ima v duplu, to luknjo napravi s kljunom detel. Ko odide na pašo, takrat je treba luknjo zabiti s klinom, da žolna ne more noter. Ko se žolna vrne, najde luknjo zabito in ne more do mladih, pa gre takoj na travnik in poišče tisto zel in gre z njo k luknji. Ta pa, ki hoče dobiti travo, mora medtem pogrniti rdeč robec ali sukno ter oditi za kakšno drugo drevo, da ga žolna ne vidi.

Ko pride žolna in se klina dotakne s travo, klin takoj skoči iz luknje, nato pa žolna spusti zelišče na robec. Misli namreč, da je tisto ogenj, zato, da bi tiste trave ne dobil kdo v roke. Potem greš in vzameš travo in robec. Tako postanejo nekateri veliki tatovi, ker lahko potem z njo odklenejo vsak zapor. Če je takšen v ječi, odpade vse železje z njega.

Zato, da ne zgubi trave, si mora prerezati dlan ali prst in deti travo noter, da se dlan zarase, pa potem trave ne more nikdar zgubiti. Kadar pa je treba, se dotakne samo s tistim mesom, koder je trava. To je tisto, zaradi česar govore, da je žolna pametna.