Jezus iz Nazareta
← (Mladi policaji...) | Jezus iz Nazareta Analogije svetlobe Tomaž Šalamun |
(Jeleni!) → |
|
JEZUS IZ NAZARETA
Taaaako.
Perje je Donava zdrobila,
v džunko Kitajca je zakobacala uš.
Mesečina je sijala svetlo plavo,
v moji glavi si je Kristus brusil roke.
Tulil sem, čeprav sem se gledal z njegovimi
očmi najprej samo na platnu.
Janez Krstnik je tromba,
to je bil najhujši trenutek,
trenutek, ko je bil Rim maj bolj
blizu. Takrat sem se zavedel kdo sem.
Čista ljubezen, izvir vseh rek.
Kako so se utapljale race in gosi,
matere in ženske in kako
hladno sem meditiral
kubus, ki plava v zraku.
Mati krvavi, kubus ne.
Pod kompresijo, pod kompresijo
vstaja nova vera.
Jezus, pred tabo klečim na bilkah
trave in ti klečiš pred mano,
ti si na to čakal.
Vzel bom tudi Hasana.
Vse bom odvzel in dvignil pokrov
banke, ki so tvoji hlapi robnih
situacij in davek koncentraciji.
Isto kot črke Tare, ki si jih ti s svojo
glavo zinil, da so prišle do luči.