Kako je nastala sraka.
← O ptiču krivokljunu. | Sto narodnih legend Anton Kosi |
Ptica pivka. → |
|
Ko je še Jezus potoval po zemlji, preoblečen v berača, da bi spoznaval ljudi, je prišel h kmetici, ki je pekla. Jezus jo poprosi malo kruha.
»Ljubi mož, sedaj ga nimam«, odgovori kmetica, »ker se testo šele kvasi; pridi pozneje, in spečem ti hlebček«.
Jezusa je razveselila dobrodušnost kmetiške žene; na tihem je blagoslovil testo, in hlebi so zelo narasli. Največji je bil tisti, katerega je bila kmetica namenila Gospodu, dasi je bilo prej testo najmanjše.
Za nekoliko ur se Jezus vrne in naprosi kmetico obljubljenega kruha. Kmetica pomoli glavo skozi vrata in zmerjaje zakriči: »Ne dam nič, kruh je prevelik, sama ga bom snedla!«
Potem je jezno zaloputnila vrata. Toda ker je bila tako lakomna in je snedla besedo, se je Gospod razsrdil in jo je kaznoval. Zmerjajočo kmetico je izpremenil v belo srako, katera se je na pol umazala s sajami, ko je letela skozi dimnik.
Taka še vedno leta po drevju; še zmiraj je lakomna, niti zmerjanja se še ni odvadila.
S. Meglič.