Kako je oporočal Matevž Skopar?
| Kako je oporočal Matevž Skopar? (Značajna slika) Jos Svoboda |
Objavljeno v Domoljub 1893, št. 14 (20. julija) v rubriki Podobe iz življenja
| |||||||||||||
Na smrtni poetelji je ležal Matevž Skoj kr. Čutil je, da se bode moral ločiti a sveta ter ostaviti s velikim trudom prištedeoo imetje svojim dedičem. Dal ae je previdcti a avetotvi; zdravnika ni hotel, ker je bilo škoda deoarja. O Mateito Skoparju ae ni govorilo muogo dobrega. Ljubili ia apollovali ga n>aa niti olruci. Znan |e bil kU velik ta brezvesten oderuh, ki je gledal le to, kako bi si nakopičd več denarja. So*edom ni pomagal, revežem nt delil darov, dajal ni niti za msie, io stoje otrok« j« ^ komaj za silo. Basvpit oderuh ia akopuh jo bil, laU, 4,, ga j« prijelo celo ime — ž<d Štiri in dvajaet odatetk«, „ bilo najmanj, kol kor mu je moral obljubiti OB., KI „ „ pri njem isposojeval denarja. Fa tudi sebi ai ptir«Mil česar, še manj tem ter otrokom. Naštel je, kolik« U j u skuha krompirja, odmeril moke ia odrezal slatin«, u , f čerjo ao šli največkrat apat. Le o velikem dela j, ^ malo večerje. Do'go ai kotel mialiti aa smrt. NapcaM, i, je že videl, kako ga »puščajo moč-, kako ma ptfa * tleh, alabi sporn o, ndal se je oefrijaiaej misli, 4* bede kmala kmalo, potabi'a bela tena r tečno«t, kierfc* dobil plačilo sa svoja dela. Pravijo, da ae taki Imdje poslavljajo s svetom, ia Mat««i bkof *r se je loč i v rut« letko in nerad a tega avala. Sate, vae ga |e vezale ea at«t Denar, živina, polje, travniki, to ne moro š ura ia u ;, je bilo Mateiža tako hedo. Ako bi vedel, da po,de i ejia denar m vae drugo, umrl bi bil gotovo lažje. Potem pa a nekai. Zbudila ae mu je otrpoeaa veat in ta mo i« frank da je marsikatero krivico storil v življenje, katero pa »ari š« pred cmrtio popraviti, akoe« hoče uadeisti miloatoeaodk V steoo je bil obrnjen in je premišljeval. Sin pa, ki ti bil že atrašoo rad videl, da bi oče kmalu oporoko tire«, m potem umrl, hodil je vedno k poateiji 10 ga opomtaj«: .Oče, teatameet, letUmeal!" .Ojejl" taječal je vielej Matevž. .N kar ne s* eii umreti!* .Saj ne b'ste umrli, samo tealament narsdiie!'.0 jej I če testament naredim, bodem pa umrl!* Ali sin ga prej ni nehal nadlegovati, da se je udal. Naposled reče Matevž: „Naj pa pridejo, bodemo zapisali!"
Sin je šel iskat mote. Cel nekaj časa pridejo k Matevžu sledeči vašfaoi: Jernej Dušca, Peter Mrak, Jote Z/uba in France Svetek. France Sretek. ki je znal najbolj pisati io ie bil ie pri mareiksteri oporoki, prinese seboj papir in droilo. Vaede se k mizi in prične pisati: .V imenu Koga Očeta in Sina in svetega Dubs. Amen. Jat, Materi 8kopfir, svojo poslednjo voljo pri popolnoma zdravi pameti tako le razodevam:" France glasno prebere. .Kaj hočem pa sedaj zapisati ?" vpraša čet oeka| časa. .Kar čet", odvrne mu Materi. France pomisli io pravi: .1. Svojo duio uročam bogu* . . . .Noj pa bo, oo* . . . oglasi se Materi. .Komu tapuičate hišo iu temljišče?" vpraia Svetek. .1, faot naj ima!" Sretek zapiie: .2. Stojo hišo pod itev. U. v Kuieljevcu zapuščam svojemu sinu Marko Ssofarja." .Kaj pa drugo? .Malavafko seniiet naj si raipolovita moja dva teta!" pravi Matevž. Svetek piše: .3. Svojima letoma Matiji Ostanku in Mateiiu Odlatku zapuščam vsakemu polovico malovaške senožeti." Mej tem so one tri priče pusile tobak in se pogovarjale o volih iu kakiua kupčija je bila v semnja. Ko pa taču| e Jeroei Dušca o malovaški eenoieti, pravi: .Take eenoieti pa ni kmalu. Lepo v ravni je in pa v seoci." .Lepa je, lepa. pa bret kamenja", reče Mrak. .Dvanajst koscev pa |o vrie dopoldne,* dostavi Joie ZpUbo. .Kaj boBte pa t denarji?" vpraša Svetek Mstevia. .'L denarji? — Kaj čem? Mootle bi bile pa premajhne obresti. .Saj pravim, da potem teMamett ue velji." .Znižam jih pa ne in jih ne. Denarji so moji." .Kako hočem zaplati?" .Nič; denarja jat ne dAm n komur!" .Seboj ga menda ne boste vzeli?' .Nič; denarje moj; jat ni-oruur ni« ue dAm." .Zapisati moramo I" .Bodite pametni! B-cite, kiko nai t»p Sem!" .Jat ne dum nikomur nič!" od»rue kolikor moč glasno Matevž, pri tem ga pa za/ene hud kašelj, žila se mu utrga in umrie.
Tako je delti oporoko io umrl Matevž S<oja<\ Od hiše in temlje bi se bil ie lečil, ali od denara tega pa ue. Dal bi bil vse, da bi le d-ntr ostal njemu. Vedel je tudi, da je jemtl previsoke obreati, žal mo je bilo tato, a znižati jih vendar ni hotel. Seboj na oui svet denarja ni vtel, ker so obleko, v katero so ga preoblekli, vso preiskali, nima-lt kaj v njej denarja skrilegt. Največ je imel shranjenega v starem kežubu in pa v svoji postelj*. Dediči njegovi niso tsko ntedili, kakor on, in poktztla se je kmalu istinitost reka: .Krivično blago n ma tekt."