Kako te čakam, Prijatelju Gradniku v spomin na Franceta

Kako te čakam, Prijatelju Gradniku v spomin na Franceta
Vera Albreht

Spisano:	Alenka Župančič
Viri:	Vera Albreht, Kako te čakam, Prijatelju Gradniku v spomin na Franceta.
Dovoljenje:	Ta datoteka je objavljena pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0
Stopnja obdelave:	To besedilo je v celoti pregledano, vendar se v njem še najdejo posamezne napake.
Izvozi v formatu:	epub mobi pdf rtf txt

Tebi je dobro, našel si svoj Mir,
a mene si pozabil vzeti s sabo,
da družno potonila bi v pozabo,
ko se zaprla je za tabo dver.

Kako te čakam sleherni večer,
pripravljena nared ob zori, mraku,
da v novi dom, na bežnem oblaku,
zaplovem s tabo v večnih krogov tir.

Preveč zaorale brazde so globoko,
da bi lahkó jih zemlje plast zakrila,
da bi lahkó semena še vzkalila.

Zato ne čakaj, dragi, pridi pome!
Naj s tabo v nič še moja bit zatone,
V pozdrav ti podržim svojo uvelo roko.

Opombe urednice

Ob smrti Frana Albrehta je Alojz Gradnik napisal sonet Na Oblaku (V spomin Frana Albrehta) (ZD Alojza Gradnika 4: 221 in 583). Izročil ga je Albrehtovi ženi Veri, ki je Gradniku odgovorila s sonetom Kako te čakam, Prijatelju Gradniku v spomin na Franceta. Na Gradnikovo pesem Na Oblaku (V spomin Frana Albrehta) me je prijazno opozoril Miran Hladnik. Hvala.