Karter
| ← Lak | Karter Ambra Tomaž Šalamun |
Abraham → |
| |||||||
O ribe v kosih,zaledenele praske zrna kave!
Štruc, kruh, kegelj, špeh obročev.
Kako si se mogel bati, da ti bom zares
razbil glavo! Tako se reče. Mučene
ljubim.
Koža nas deli med danes in jutri.
Rebra, kako vzdrži trebuh tako
nizko spodaj, da se ne strga?
Pusti na kamnu grozdje, jogurt in kruh.
Se spomniš peric, ki so dvigale in
tunkale belo perilo ob potokih?
Čuvaji ob robu doline bliskajo. Kdo je
dvignil avto kot kozarec šampanjca na
pladnju tako visoko? Tvoje
orbite so kamni frač, ki jih energija vrne.
Si si prilastil nosače? Je to
naenkrat procesija
skakavcev, ki z
bičanjem pridelujejo najin plato?
Hrumijo žuželke. Nebo je papir za najine
odtise. Točno tako, kot je pogledal
skozi ribežnik tisti starček.
Hudomušen je bil.
Datum se je zapičil v stegno in
zato so tu danes lončki medu.
Mislim, da te bom konzerviral.
Nosil po stopnicah s stegnjeno roko nad
glavo do vrha zvonika in
najprej malo obribal ob apno.
Sledi poljskih miši?
Vzel mero zvonu.
Zaplenjen sem, rože jem.
Ljubko, srečno in blaženo spi kanibal na rešetkah.
Lampijon, balon in zrno kave je
Kristusovo rjavo srce.