Ne smej se vragu Narodne pripovedke iz Mežiške doline
Kdaj bo sodni dan?
Vinko Möderndorfer (1894)
Izgubljen ženin
Izdano: COBBIS 2830133
Viri: COBBIS 2830133
Dovoljenje: To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle.
Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: To besedilo je v celoti pregledano, vendar se v njem še najdejo posamezne napake.
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt


Učenjaki si belijo glave, kdaj bo zadela našo zemljo nesreča, da bo zadela v drugo zvezdo, ali pa bo zgrešila svojo večno pot okoli sonca itd. in da bo tedaj sodni dan. Otroci rešijo to vprašanje bolj preprosto in vedo, da bo tedaj sodni dan, kadar bo Bog vse k sebi poklical. Neki koroški Jur pa ve tudi za sodni dan pomoč in trdi, da bo v tistem usodnem času tako napravil, kakor da ne bi slišal klica.

Čisto natančno pa vemo samo v Mežiški dolini, kdaj naj pričakujemo sodnega dne.

V trikotu okoli središča našega svinčenega rudnika v Žerjavu stoje tri cerkvice. Prva je cerkev Sv. Marije Magdalene v Javorju pri Črni, druga sv. Uršule na Plešivcu, tretja pa sv. Helene na pobočju Pece. V zvezi s temi tremi cerkvicami so mnogi čudeži. Ob kvartnih večerih švigajo od cerkve do cerkve v zraku zvezdice, podobne plamenečim zubljem modrikaste barve. Človek, ki ima milost, opazovati te švigajoče zvezdice, bo gotovo srečen, kajti zvezdice so svetnice ali svete device, katerih ostanki so baje shranjeni v teh treh cerkvah, in hodijo druga k drugi na obisk. Te tri cerkvice bodo napovedale pričetek sodnega dne.

Cerkvica v Javorju stoji vedno v isti višini, Sv. Uršula se zniža, sv. Helena pa zviša vsako leto za debelost pšeničnega zrna.

Kadar bodo stale vse tri cerkvice v enaki višini, bo sodni dan in tedaj bo joj in škripanje z zobmi.