Ko gre leto mimo nas

Ko gre leto mimo nas
Anica Černej

Spisano:	Pretipkala iz Moje poti 1975, Klara Omovšek.
Izdano:	V Ljubljani: Partizanska knjiga
Dovoljenje:	To delo je objavljeno s pisnim dovoljenjem avtorja, pod pogoji licence CreativeCommons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0.
Izvozi v formatu:	epub mobi pdf rtf txt

Lastovke drobne se vračajo,
iščejo, kje so doma ...
Nežne slutnje trkajo,
božajo nam srca.

Nežne slutnje oznanjajo
vero ljubezni in nad.
Mi pa v zimskih kožuhih
zapravljamo svojo pomlad.

Poletni prameni se vžigajo.
Naše polje gori.
Vse raste in dozoreva
v zrele, bogate dni.

Vse raste in dozoreva,
ko dozoreva čas.
Mi pa ne rastemo k soncu
in ni dozorevanja v nas.

Trudni dnevi se krajšajo,
v beli dan sega večer.
Izmučilo jo je poletje
in zemlja išče svoj mir.

Izmučilo jo je poletje
in darovanje v njem ...
Mi pa ne damo ničesar,
niti miru ljudem.

Bele snežinke padajo
po mokrih, umazanih tleh,
kot da se dušice bele
izgubljajo v črni greh.

Kot da se dušice bele
pogrezajo v gluho noč ...
Mi pa stopamo nanje,
ko kličejo na pomoč.