Tebi, mati
← Ko gre leto mimo nas | Tebi, mati Anica Černej |
Dom → |
|
To so tvoje tople roke,
ki so k sebi me privile,
ko so moje mlade misli
zadnjo vero izgubile,
ko so moje mlade misli
nad življenjem ostrmele ...
To so tvoje tople roke,
ki so tiho me objele
in peljale v novo srečo,
v belo srečo duše tvoje:
Daj, varuj življenja drugih,
da pozabiš sama svoje!
To je tvoja močna duša,
ki mi je nov svet odprla,
ko je v starem zadnja lučka
dogorela in umrla,
ko so moje mlade želje
svojo sončno pot zgrešile.
To je tvoja močna duša,
ki mi daje nove sile
in prižiga v mojem srcu
lučko novega spoznanja,
da uje sreča le v bogastvu
dajanja in darovanja.