Kongfutse
| ← Na svatbenem potovanju | Kongfutse (Erotika) Ivan Cankar |
Ungnadovi gostje → |
| |||||||
- Majka zemlja, da si še starejša,
- pa rodila né bi učenjaka,
- da bi tó znal, kar je znal Kongfutse.
- Jasno gledal je v človeško dušo,
- zlè podzemske je poznàl duhove
- in bogove nad visokim nebom.
- Ali vsega ni še znal Kongfutse.
- Rad bi videl, kar očém je skrito,
- rad bi videl tisto skrivno silo,
- ki povzdiga smrtnika k bogovom,
- ki poraja vzvišena dejanja« ….
- kar človeški rod živí pod soncem …
- Noč se zgrne nad zemljó kitajsko.
- Sam bedí še učenjak Kongfutse
- pa ozira se k bleščečim zvezdam.
- »Če ostàl si med človeškim rodom,
- če si dvignil se v nebó k bogovom,
- če pod zemljo pàl si k zlìm duhovom:
- Prédme stopi, duh preteklih časov,
- ki rodíl si vzvišena dejanja!« …
- Oj krasota, da je ni enake!
- Če bi videl te navaden smrtnik,
- od veselja bi izdahnil dušo, —
- a izdahnil duše ni Kongfutse;
- razprostrl je roke pred bogínjo
- pa jo molil z glasom srečepolnim:
- »Oj svoboda, vseh bogínj bogínja!
- Ne slavím te iz strahú pred mečem,
- zlatim mečem, ki držíš ga v roki;
- ne slavím te zarad zlate krone,
- ki jo nosiš na ponosni glavi;
- a slavím te zarad večne slave,
- ki odela ž njó si dede naše:
- Slava tebi, vseh bogínj bogínja!«
- Prav do zore molil je Kongfutse …
- Noč se zgrne nad zemljó kitajsko.
- Sam bedí še učenjak Kongfutse
- pa ozira se k bleščečim zvezdam.
- »Prédme stopi, oj ti duh mogočni,
- ki vrstníkom mojim vzbujaš srca,
- da po časti hrepené in slavi;
- duh mogočni, ki človeka vzdigneš
- vsaj za hipe nad pozemske misli, —
- prédme stopi, da te srečen molim!« …
- Oj ti žalost, da je ni enake!
- Kdor bi tebe videl, bi zajokal,
- in zajokal je celó Kongfutse.
- »Kaj je tebi, oj svoboda krasna?
- Kakor smrt je bledo lice tvoje,
- tvoje róke so v okovih težkih,
- tvojo glavo krije trnjev venec …«
- Prav do zore jokal je Kongfutse …
- Noč se zgrne nad zemljó kitajsko.
- Sam bedí še učenjak Kongfutse
- pa ozira se k bleščečim zvezdam.
- »Slab je človek in mogoče ni mu,
- da bi videl, kar prihodnost skriva, —
- vam bogovom pa je vse mogoče.
- Oj bogovi, čujte prošnjo mojo,
- pa idejo silno dni prihodnjih,
- da jo vidim, iz nebá pošljíte!«
- Ali črna noč se ne razjasni,
- glasa čuti ni v tišini grobni …
- »Oj podzemski zlobni vi duhovi,
- če rodili ste idejo silno,
- da prihodnji zárod onesreči, —
- póšljite jo prédme, da jo vidim!«
- Ali črna noč se ne razjasni,
- glasa čuti ni v tišini grobni …
- Prav do zore molil si, Kongfutse!
- A da molil si vso dolgo večnost,
- ne priklical bi nikdár ideje,
- vladarice národom prihodnjim,
- kajti ni je duh rodíl človeški,
- nì bogovi niso je rodíli,
- nì podzemski niso je duhovi
- in rodili je nikdar ne bodo.