Ungnadovi gostje
| ← Kongfutse | Ungnadovi gostje (Erotika) Ivan Cankar |
Romantika → |
| |||||||
- Tam v Urahu, mestu nemškem,
- pri vinu sedíjo možjé;
- jasné se jim temni obrazi,
- in govori krasni zvené.
- A kaj ti je, Primož Trubar,
- da v družbi veseli molčiš?
- Oblak ti je splaval na čelo,
- ko v čašo zamišljen strmiš.
- Zakaj prihodnosti lepše,
- zakaj ne slaviš je nocoj?
- Zakaj od Lutrove vere
- ne vžíga se pógled tvoj?
- »Oj misel na zemljo domačo
- to trudno srcé mi teží:
- Pretesna, pretesna je meni,
- tam meni prostora ni.
- Osrečiti brate svoje
- htel z uki sem božjimi jaz,
- sovražnikov bal se nisem,
- ponosno jim gledal v obraz.
- Bal njega se nisem, ti veš, bog,
- kdor z uki slepil je naš rod,
- kdor z zlobno, pregrešno besedo
- zapiral mi v srca je pot.
- Vojvódsko je žezlo me vzmoglo,
- ni vzmoglo me žezlo duhá — —
- Nadvojvoda Karol je vzdignil
- svoj préstol nad préstol bogá.
- Oj Karol, očém si ti mojim
- zaprl domačo zemljó …
- Da v roki jo puščam tvoji,
- kakó mi je v srcu težkó …«
- Govoril je Primož Trubar,
- zamišljeni vsi obmolčé …
- Pa vstane tedàj baron Ungnad,
- navdušeno Trubarju dé:
- »Oj Trubar, — nadvojvoda Karol
- zemljó ti je svojo zaprl;
- glas tvoj je umrl za njega,
- za narod tvoj ni umrl.
- Saj senca vojvodskega žezla
- nikoli duhá ne stemní,
- ko dvigne na prostih se krilih,
- noben ga vladar ne vzdrží.
- Tvoj rod se je dvignil, oj Trubar,
- in ti si rešítelj njegov,
- ko z drago domačo besedo
- duhá si otel mu okóv.
- Povejte, prijatelji modri,
- kdo národu pravi je kralj:
- kdor vlada telesu — ali
- kdor duhu življenje je dal?
- Vladarjeva slava je senca,
- ki spremlja vse dní ga zvesto,
- zvestó ga spremlja do groba —
- in ž njim strohní pod zemljó.
- A z narodom tvoja slava
- na veke, na veke živí;
- oj Trubar, ti národ si ustvaril,
- življenje podaril mu tí.«
- Takó je govoril Ungnad …
- Navdušenost sije v očéh,
- veselo pojó kozarci
- o lepših bodočih dnéh.