Kristus in Peter.

← Sirotica.

Sto narodnih legend Anton Kosi

Jezus in sv. Peter. →

Dovoljenje:	To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle. Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti. Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

Naš Gospod in Peter sta okrog hodila,

Ljudstvu zgolj dobrote in pomoč delila.

V vas dospeta v noč, potrkata na vrata,

Kjer se jima hiša najbolj zdi bogata.

A odreče jima žena imovita:

»Takih ne vzprejemljem, le drugje iščita!«

Trkata na vrata druge borne koče,

Bi ti prenočiti bilo ju mogoče?

Vzprejme žena bedna tuja v prenočišče,

Skuha brž večerjo, preskrbi ležišče.

Pa pri hiši reva rjuhe bele nima,

Platna kos razgrne na ležišče jima.

Ob jutranji zarji tujca se vzbudita,

Vstaneta, da gresta, želi pa velita:

»Kaj želiš si, žena, kakega plačila,

Ker si naju tuja blago prenočila?«

»Le blagoslovita«, pravi, »moje delo,

Da uspeh in dober konec bo imelo.«

Tujca gresta dalje, žena bedna vstane,

Pohiti k ležišči, da brž platno zgane.

Zgiblje, zgiblje žena, zgiblje platno belo,

Da na poldne solnce zlato je prispelo;

Do večera zgiblje platno v bele bale,

Zgiblje, dokler niso zvezde posijale.

Bal je v hiši polno, polno vse do stropa,

Pride jih pogledat bogatinka skopa.

V dno srca skesa se, v ustnice se grize,

Da odgnala tujca je od svoje mize.

Komaj, komaj čaka, da bi se vrnila:

»Tujcev dalje«, pravi, »ne bo več gonila.« –

Kristus s Petrom tukaj, ondu se oglaša,

Ko dospe spet v selo, bogatinko vpraša:

»Ali bi dobilo tu se prenočišče?

Boš li dala nama kruha in ležišče?«

»Rada, rada«, vzklikne žena vsa vesela,

»Rada vaju bom črez noč brezplačno vzela.«

Postelji pripravi, prerahlja blazine,

Rjuhe razprostre iz bele konopnine.

Ob jutranji zarji tujca se vzbudita,

Vstaneta, da gresta, ženi pa velita:

»Kaj želiš si, žena, kakega plačila,

Ker nocoj si naju trudna prenočila?«

»Če mi ravno v plačo dati kaj želita«,

Žena jima pravi, »to-le mi storita:

Kterega se zjutraj bom lotila dela,

Dajta, da ves dan bom posel ž njim imela.«

Kristus ji prikima; žena urno vstane,

Srečna vsa roke si zadovoljno mane.

Preden pa gre zgibat, spravi se do kuhe,

Da potem zgibala brez ovir bi rjuhe.

Žena bogatinka kuha in pristavlja,

Meša vse dopoldne in jedi pripravlja.

Do večera kropje vro, svrči zabela –

Kar začela zjutraj, ves dan žena dela . . .

Anton Hribar.