Kristus in kmet.
← Kristus v gosti povabljen. | Sto narodnih legend Anton Kosi |
Nepotrebni strah sv. Petra. → |
|
Kristus se je nameril na kmeta, ga pozdravil in vprašal: »Oče, kako je?«
Kmet veli: »E, ko bi imel človek vsaj svojega konja, da ne bi bilo treba zmerom najemati, bi bilo še, še; tako pa je slabo, da ne more biti slabše.«
Kristus ga potolaži in reče: »Svojega konja dobiš precej, ako zmoliš z zbranim duhom brez posvetne misli eden očenaš.«
Kmet se razveseli in začne moliti. Preden še primoli do srede, se zagleda v Kristusa in ga vpraša: »Gospod, ali tudi uzdo?«
Tak je bil ta kmet, tako razmišljeni pa smo pri molitvi tudi mi drugi, potem se pa še čudimo, da nam Bog ne usliši blebetanja!
Zapisal J. Trdina.