Černi kos. Lesíca.
Zbirka Krajnska čbelica (1848).
Zvésta déklica.
Viri: Digitalna zbirka Mestne knjižnice Kranj
Dovoljenje: To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle.
Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt


Leží, leží stezíčica,
Po nji têče lesíčica —
Je petelína srečala,
Tako ga ogovarjala:
»Kam mlad pa gréš petêlin tí?«
Tako petêlin govori:
»Jest v vas grém k svoji jarčici.«
Pa tak lesíca govorí:
»Petêlin mlad, pokaži tí,
Kak tvôja mlada jarca spí.«
Je vzdignil perutničico,
Pod njo vtaknil glavičico —
»Tak môja lépa jarca spí.«

Je zgrabila lesíca ga
In z njim pod brezico je šla.
Pa tàk petêlin govorí:
»Véš kaj, modra lesíca, tí —
Lepó zahvali zdaj Bogá
Za tak kos mládiga mesá.«

Lesíea vzdigne táčíce,
Zahválila lepó Bogá
Za tak kos mládiga mesá.
Petêlin na brez'cò zletí,
Tako lesíci govorí:
»Lesíca, v rit me piši ti!«

Lesíca krog je skákala,
Z debélim répam máhala,
De brézico bi sékala.