Lesíca. Zvésta déklica.
Zbirka Krajnska čbelica (1848).
Nuna Uršica.
Viri: Digitalna zbirka Mestne knjižnice Kranj
Dovoljenje: To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle.
Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt


Deklè po verti šétalo,
Z rožicami se krégalo:
Čemu tàk hitro rasete,
Mi serce môje žalite?
Č'mu tàk lepó razcvetate,
К' nikomur v prid ne pridete?

Še je perdirjal mlad voják,
Oj, lép voják, oj, mlad voják!
Na njêmu sе zlato bliší,
Še tako pravi, govorí:
Oj, dobro jutro, déklica!
Oj, dobro jutro, vesél dan!

Mu déklica odgovorí,
Tako še pravi, govorí:
Per mên' je mal' vesélih dni —
Oj, dôbrih juter — clo nič ni!
Jest nisim še veséla bla,
Kar m' vôjska vzéla ljubiga. —

Še tako pravi mlad voják,
Oj, lép voják, oj, mlad voják:
Zapusti svôj'ga ljubiga —
Raj' mêne vzêmi mladiga!
Jest že téga nikdar ne st'rim,
Svôj'ga ljub'ga ne zapustím!

Sim sedem lét ga čakala,
Še sedem ga bom žal'vala —
Če ga med tèm nazaj ne bo,
Bo dekle zvésto v klošter šlo,
Bo milo ga objókvalo,
Se nikdar ne omóžilo!

Kaj mi storí pa mlad voják,
Oj, lép voják, oj, mlad voják?
Zlat perstan kaže déklici —
Tàk déklica mi govorí:
Vesêlja več'ga m' tréba ní;
Sej ljubi z mano govorí!

Kaj mi storí pa mlad voják,
Oj, lép voják, oj, mlad voják?
Za bélo prime je rokó,
In hitro gré h poroki žnjo!