Ljubček se na pot napravil
← Žlahtni gospod Baroda | Ljubček se na pot napravil Prepesnitve ljudskih pesmi France Prešeren |
Črni kos → |
|
Ljubček se na pot napravil,
vse potrebno vkup je spravil;
ljubica je zgodej vstala,
k sveti maši ga ravnala.
Za besede nje ni maral,
ljubček nič za mašo baral,
vzame puško in v planine
streljat gre divje zverine.
Srne ljubi streljat gréde,
in jelene in medvede,
pod planino ga čakála,
ljubica je štrene prala.
Prvo štren’co ljuba prala,
proti nji klobuk priplava
ves raztrgan, ves krvavi,
nje je ljubega ta pravi.
Drugo štren’co ljuba prala,
suknja proti nji priplava
vsa raztrgana, krvava,
ljub’ga njenega ta prava.
Tretjo štren’co ljuba prala,
proti nji po beli Savi
ves raztrgan, ves krvavi,
plava ljubi nje ta pravi.
Štreno ’z roke je spustila,
se je v vodo zagrozila,
ga zadela je na ramo,
v vrtu mu skopala jamo.
»Rož’ce bom po njemu sjala,
vsèlej milo se jokala,
kadar bodem rož’ce plela,
ljub’ga več ne bom imela!«