Nezbrano delo Franceta Prešerna
← Poezije (France Prešeren) | Nezbrano delo Franceta Prešerna France Prešeren |
Pisma Franceta Prešerna → |
|
Nezbrane lirske pesmi
uredi- Zarjovena dvičica
- Rotarjovima dekletoma
- Licova strelci
- Elegija svojim rojakam
- Pov’do let starih čudne izročila
- Vi, ki vam je ljubezni tiranija
- Mihu Kastelcu
- Izdajavcu Volkmerjovih fabul in pesem
- Un dan si začela
- Vso srečo ti želim
- Tri želje Anastazija Zelenca
- Benečanska trojka
- Janezu N. Hradeckitu
- Kar je, beži
Nezbrane balade in romance
urediNezbrani napisi
urediZabavljivi napisi
uredi- Pušičarjem I, II
- Pesmi od posušila močvirja
- Glosatorju
- Zakaj se moj rojak napenja
- Čudni dihur
- Kdor ne zna napisa brati
- Ker stara para zlomek devištva preveč vzel
- Tempora mutantur
- Ljubljančanam
Nagrobni napisi
uredi- Jezike vse Evrope je učene
- Steze popustil nemškega Parnasa
- Opasal vere je orožje
- Jasni so in srečni b’li
- Zaljšal cerkve vidijoče
Različni napisi
urediDrobiž
uredi- Zapustil boš ti svoje zlate
- Metka, Metka!
- Sonce se skriva
- Bela ko mleko
- Zastavica
- V Ljubljan’ je en mož
- Eno rož’co m’ je dala
- Tukaj počiva Franc Prešeren
Inimprimabilia
urediNemške pesmi
urediNameček nemških in ponemčenih poezij
uredi- Obschon die Lieder aus dem Vaterlande
- Ihr, die entsprossen aus dem Slawenstamme
- Der Seemann
- Die Macht der Erinn’rung
- Der verlor’ne Glaube
- Die Wiederbestattung
- Dem Andenken des Matthias Čop
- Warum sie, wert, daß Sänger aller Zungen
- Der Frühling kommt aus Auen, Bergen, Flüssen
- Wie der, dem alles, was er mitgenommen
- Wie brünstig sehnt sich, wer an dunkler Stelle
- Wohl groß war, Toggenburg! mein Schmerzgeselle
- Aufthun wird sich, wenn da Gericht vollendet
- Nichts trägt an ihm des Dichtergeists Gepräge
- An eine junge Dichterin
- Aus dem Polnischen des Adam Mickiewicz
- Wohl ihm, dem fremdt geblieben das Erkennen
Nezbrane nemške pesmi
uredi- Ihr hörtet von der Zwerge argem Sinnen
- An Pauschek und Stelzich
- In Laibach, der Slowennen Stadt, geboren
- Toast
- Wohin?
- Das freie Herz
- Den Schönen Laibachs
- Du spieltest, spielst noch; denn die Töne, die verlangen
- O! Volkslied, der Erinnerungen
- Der Mench muß untergehen
- Die Mutter und den Sohn, der ihr entsprossen
- Dem Wohlgebornen Fräulain Aloisia Crobath
- An den Herrn k. k. Appellationsrat Anton Tschopp