Ljubi me, deklica

← Jaz nimam več palm

Ljubi me, deklica (Poezije) Dragotin Kette

V katedrali →

Dovoljenje:	To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle. Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti. Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave:	To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

Ljubi me, deklica, nad mi ne jemlji,
ah, in ohrani me v materi zemlji.
Gledal sem v zvezde, pa one ne rešijo
večne uganke, srcá ne utešijo;
gledal v naravo, zrl hipno sem strinjanje,
večno ločenje sem uzrl, izpremínjanje;
hodil po ulicah: večna mizerija,
sama prozaičnost, sama materija;
vrnil se v dušo: »Oj stokrat prevarjena
duša, povej mi, zakaj si ustvarjena?«
»Stvarnik ni vstvaril me za preiskávanja,
ni me vstvaril za sama zabávanja,
le za ljubezen me dihnil je vate,
le za tem ciljem si trgaj podplate.«
Ljubi me, deklica, in ne oviraj mi
ustnice z ustnami tvojimi spajati,
ah, in nebeških oči ne zapiraj mi,
da se ne more z dušíco ti shajati
duša mojà. Le smej se, le smej se,
duša mojà, po teh zimah ogrej se,
duša mojà, po vseh blodnjah zdaj ti,
duša mojà, v njeni duši počij.