V katedrali
← Zimska idila | V katedrali (Poezije) Dragotin Kette |
Novi akordi I—II → |
|
Kako je nemirno, nemirno nocoj!
Glej! Temna katedrala,
ta bode gotovo mi dala pokoj
in srčni mir mi dala.
»Oj vsliši nas, sveta Poródica ti!«
Vsa množica moli goreče;
tam v kotu cvetoča devojka kleči,
molitev pobožno šepeče.
A jaz — se prekrižam, poškrópim z vodój
in grem — a, katedrala,
ni v tebi ne vlada mir in pokoj,
še večji nemir si mi dala.