Matiju Čopu (Prešernove poezije)
← Memento mori! | Matiju Čopu. Prešérnove poezije (1902), uredil A. Aškerc. Dr. Prešérin. |
Uvod. → |
|
Vam izročím, prijatla dragi mani,
ki spi v prezgodnjem grobu, pesem milo!
Ločitvi od njegà mi je hladilo,
bilà je lek ljubezni stari rani.
Minljivost sladkih zvez na svet’ oznani:
kak kratko je veselih dni število,
da srečen je le ta, kdor z Bogomilo
up sreče onstran groba v prsih hrani.
Pokôpal misli visokoleteče,
željá nespolnjenih sem bolečine,
ko Črtomiír ves up na zemlji sreče.
Dan jasni dan oblačni v noči mine,
srcé veselo in bolnó, trpeče
vpokoj’le bodo groba globočine.