Memento mori!
← Čez tebe več ne bo, sovražna sreča. | Memento mori! Prešérnove poezije (1902), uredil A. Aškerc. Dr. Prešérin. |
Matiju Čopu. → |
|
Dolgost življenja našega je kratka.
Kaj znancev je zasula že lopata!
Odprta noč in dan so grôba vrata,
al dneva ne pove nobena prat’ka.
Pred smrtjo ne obvar’je koža gladka,
od nje nas ne odkup’jo kupi zláta;
ne odpodi od nas življenja tata
veselja hrup, ne pevcev pesem sladka.
Naj zmisli, kdor slepôto ljubi svéta,
in od veselja do veselja leta,
da smrtna žetev vsak dan bolj dozóri.
Znabiti, da, kdor zdaj vesel prepeva,
v mrtvaškem prtu nam pred koncem dneva
molčé trobental bo: »Memento mori!«