Mihu Kastelcu
← Vi, ki vam je ljubezni tiranija | Mihu Kastelcu Nezbrane lirske pesmi France Prešeren |
Izdajavcu Volkmerjovih fabul in pesem → |
|
B’le zapušêne so Parnasa trate,
mah, ljuljka in osat ob krajih, v sredi
na njih so zgúbili Kamén so slédi,
molčali so glasovi lire zláte.
Vabíle Krajnce sence so košate,
stezíce zložne, cvet dišeč po médi,
sad brez potú; zapléčvat so po rédi
hodili med muz nemških zbrane svate.
Ti si nas zbudil, zbral ob hudem časi,
roké zarášene trebíti jéle
prostore na domačem so Parnasi.
Že víd’jo mesta se na njem veséle,
že slišijo se pesem sladki glási,
pognal je cvet, méd nosijo čebele!