Mož je prenočil boga
| ← Peterček | Mož je prenočil boga Matija Valjavec |
Starec Jožef → |
| |||||||||||||
Neki oče je imel dva sinova. Ko je oče umrl, sta si začela deliti imetje. Starejši brat je bil pametnejši in je kar sam delil, kakor se mu je zahotelo. Svojemu bratu je dal staro hišo, zase pa je obdržal lepšo.
Čez čas je prišel Bog, ki je kot kot berač potoval po svetu. Pride k starejšemu bratu in ga prosi za prenočišče, da bi prespal tisto noč. Ta pa ga je nagnal s palico.
Rekel je, da hiše nima za berače, da jo ima komaj za svoje hlapce in dekle; naj gre kar k sosedu, on ima prostor.
Berač gre tja, potrka po vratih in oglasi se mlajši brat z ženo:
»Kdo si, božji,« in odpre vprata ter vpraša: »Kaj hočete?«
»Ah, prenočišče prosim. Samo to noč bi rad prespal.«
Mlajši brat mu reče:
»Rad vas sprejemem na prenočišče, če morete prenočiti to noč. Vendar, kako boste spali tu, saj je hiša stara in vsepovsod dežuje noter?«
Potem reče berač: »Spal bom pod klopjo.«
Mlajši pravi:
»Dobro, ležite, če se morete stisniti. Rad bi vam dal kaj boljšega, pa saj vidite, da nimam.«
Pa mu je dal malo slame, da je legel na slamo, in tako je zaspal.
Ko je berač zjutraj vstal, je poklical tega človeka, naj pride k njemu, da mu nekaj pokaže. Ko je mlajši brat prišel, mu berač reče, naj pogleda zraven četrtega vogala, tam bo videl zlato pot.
Človek pogleda pri četrtem voglu in vidi zlato pot. Berač mu reče, naj gre zvečer po tej poti. Ko bo zagledal hišo, naj se skrije za hrast ter dobro pazi, ker da bo iz tiste hiše prišlo ven enajst ljudi. Dvanajsti pa še ne bo prišel. Preden ne pride ven dvanajsti, ne sme iti noter, potem mora hitro noter, vzeti vrečo denarja, pa ne v prvi sobi, ampak v drugi, koder je srebro, kajti kaj bi si pomagal z bakrom.
Ko je prišel dvanajsti ven, gre mlajši brat hitro noter, vzame vrečo srebra in jo odnese domov. Tako gre po denar tudi drugi dan. Takrat je šel ponj v tretjo sobo. Tam je bilo samo zlato. Vzame vrečo zlata in jo odnese domov. Nato je imel dovolj denarja in si je začel zidati lepe hiše.
Njegov brat je premišljal, kje jemlje toliko denarja, in gre k njemu ter ga vpraša, kje je vzel toliko denarja.
Mlajši brat mu je rekel: »Pojdi sem, da ti pokažem.«
Gre tja in mu pokaže ter pove za pot, kje mora iti. Starejši brat komaj čaka, da se zvečeri, ter gre tja, pa samo malo počaka, da jih je enajst prišlo ven, čeprav je bil dvanajsti še notri.
Starejši brat vstopi, vidi dvanajstega sedeti in pozdravi:
»Dober večer!«
Razbojnik pa samo reče:
»Dobro, dobro, samo malo počakajte,« ter zapre tega človeka noter v hišo. Gre ven ter samo enkrat poči s pištolo. Naglo pritečejo razbojniki in gospodar jim reče:
»Ujeli smo golobčka, ki nam krade denar. Kaj bomo z njim?«
Drugi pravijo: »Nič drugega kot to, da ga bomo pribili na kak hrast.«
Gredo noter, primejo starejšega brata za roke ter ga peljejo k hrastu, koder so ga razpeli.
Drugi dan je šel mimo njegov brat in je videl svojega brata pribitega. Brat, ki je visel na hrastu, mu je rekel:
»Brat moj, zakaj si me ukanil?«
Mlajši brat mu je rekel:
»Kaj ti nisem rekel, da ne hodi noter tedaj, ko je dvanajsti še notri?« in mu ni hotel pomagati, ko ga je bil prosil, da bi ga snel, ampak mu je rekel:
»Kar visi, malopridnež!« in je odšel domov.
Takoj za njim je šel v mesto razbojnik, oblečen kot gospod, spraševat, če je kje kakšen človek, ki bi si bil zelo naglo opomogel. Ljudje so povedali, da je res nekdo, ki je bil prej velik revež, zdaj pa je tako obogatel, da je začel zidati velike hiše. Razbojnik je prosil, naj mu pokažejo, kje je doma. In so mu pokazali. Šel je tja in prosil, naj mu posodi denar, ali pa od njega kupi vino.
Mlajši brat je rekel, naj pripeljejo vino, če je dobro, ga bo kupil. Razbojnik je odšel domov. Poklical je skupaj svoje fante, da gredo plenit. In pridejo vsi skupaj. Bilo je deset voz sodov in v vsakem sodu je bilo polno razbojnikov.
Ko so se ponoči pripeljali tja, potrkajo, razbojnik oblečen kot gospod in njegovi vozniki, na vrata mlajšega brata. Odpre jim vrata, da so šli noter in večerjali. Mlajši brat, ki so mu pripeljali vino, je rekel, da ga bodo poskusili; razbojnik pa je dejal, da še ne zdaj, ampak zjutraj, pa ves čas je hodil ven.
Mlajši brat je opazoval, kam hodi tako pogosto, ter ga vidi, da ves čas hodi k sodom nekaj govorit.
Ko je šel razbojnik v hišo, je šel mlajši brat gledat in potrka po sodu. Razbojniki notri so vprašali:
»Kaj gremo?«
Potem je rekel: »Ne še!«
In je ukazal svoji dekli, naj da gret vodo, da bo zelo vroča. Ko je voda zavrela, so jo vlili v vsak sod, da so se notri vsi podušili. Ko pride mlajši brat v hišo, gre razbojnik ven in potrka po prvem sodu. Nihče se ni oglasil, in še reče:
»Fantje, kaj spite?« Pa mu ni nihče odgovoril. In potrka po drugem. Nihče se mu ne oglasi, in trka po vseh sodih, a nikjer se mu ne oglasijo. Tedaj je spoznal, da so se zadušili, in hitro še sam pobegne. In tako je mlajši brat postal bogat.