Peterček

← Ivica je šel iskat očeta

Peterček Matija Valjavec

Mož je prenočil boga →

Spisano:	Katja Koprivšek in Saša Mencin
Izdano:	2002
Viri:	(COBISS)
Dovoljenje:	To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle. Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti. Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

Nekoč sta prišla Bog in sveti Peter prenočevat k neki grofici. Grofica pa je bila ravno pred porodom. Grof jima je rekel, da ju ne more sprejeti, ker je grofica pred porodom. Prosila sta ga, naj ju sprejme vsaj za to noč, da ne bosta nič v napoto.

Grof ju sprejme. Grofica začne ponoči vpiti; ni mogla poroditi. Potem reče Peter Bogu:

»Daj, naredi, da se ne bo tako zelo mučila!« Bog pa mu reče: »Pojdi ven in poglej gor v nebo!«

Peter je šel, pogledal in videl, da so po zraku letali sami levi. Gre noter in Bog ga vpraša: »Kaj si videl?«

»Ja, videl sem same leve, ki so letali po zraku.«

»No, vidiš, če bi naredil, da bi ona zdajle rodila dete, potem bi bilo dete tako kot lev.«

Potem se začne gospa znova mučiti. Peter reče Bogu: »Napravi vendar, da se sirota ne bo tako zelo mučila.« Bog pa reče Petru:

»Kaj mi to govoriš? Pojdi ven gledat, boš videl, kaj je v zraku.«

Peter gre in vidi v zraku vsakovrstne zveri. Pride noter, in Bog ga vpraša:

»Kaj pa si zdaj videl?«

Peter mu reče: »Vsakovrstne zveri.«

Bog mu reče: »Zdaj vidiš, kaj bi bil napravil, če bi porodila, kaj bi bilo zdaj iz njega.«

Potem se gospa začne tretjič mučiti in kričati. Pa reče Peter Bogu: »Slišiš, daj napravi že enkrat, da se ne bo tako dolgo mučila.« Potem Bog tretjič reče Petru: »No, pojdi ven in poglej v nebo!«

Peter gre in pogleda. In videl je po zraku letati same ovčice.«

Pride noter, Bog ga vpraša: »Kaj si videl?

»Videl sem same ovčice letati po zraku.«

No, tedaj reče Bog: »Zdaj bom naredil, da bo rodila.«

Nato je naredil. Gospa je potem rodila ter prosila, da bi bila ta dva: Bog in sveti Peter, botra.

A Bog, ki je bil oblečen kot berač, reče:

»Kako naj bom boter, ko mu nimam česa dati, ko nič nimam?« Pa reče grofica: »Ničesar ni treba dati, samo da boste boter.« Potem sta tadva res bila botra. Neseta otroka h krstu, in detetu so dali ime Pet-erček.

Nato reče Peter Bogu:

»Slišiš, daj napravi temu detetu, da bo raslo zelo ponižno, da se zgodi vse, karkoli si zaželi, ter da pride predenj vse, karkoli si poželi.« Bog pravi: »No, pa naj bo tako.« In bilo je res tako.

Grof pa je imel nekega kuharja. Kuhar reče temu malčku, naj si zaželi, da bo gospa zazidana v zid.

Otrok si zaželi, in tako se je zgodilo. Potem reče kuhar: »Daj, zaželi si, da bodo pred nama vse tri hčerke tistih treh kraljev. Peterček si zaželi in tako se je zgodilo. Potem reče kuhar: »Hej, daj, jo bova zatolkla!« Otrok reče:

»To pa nikakor ne, ampak dala jih bova v kozarec in bova imela rože iz njih.« Potem si je zaželel in se je tako zgodilo.

Tako je kuhar nagovarjal majhnega Peterčka sedem let. Potem je grof zbolel in svojega otroka ni poznal, ker je kuhar tako obrnil. Peterček je tedaj naročil kuharju, naj skuha takšno juho, da bo grof takoj ozdravel, če jo bo jedel. Kuhar je skuhal, jo prinesel grofu, grof jo popije, in je bil takoj zdrav.

Potem reče Peterček grofu:

»Slišijo, gospod grof, kje pa je njihova gospa?«

Grof pravi: »Ne vem, že sedem let je minilo, odkar je nekam izginila, da je nikjer ne morem najti.«

Potem je rekel Peterček: »Naj povabijo veliko gospode in tiste tri kralje k sebi na kosilo.«

Grof je vprašal: »Kako bom dal kosilo, če ničesar nimam?«

A Peterček reče: »Nič zato, kar povabite jih, jedi bo že dovolj.«

Pride gospoda. Peterček si je zaželel, in bilo je veliko jedi. Potem Peterček pri obedu vpraša:

»Ali je kdo med gospodo, ki bi za kom žaloval?«

Nato vsi trije kralji rečejo, da so izginile njihove hčere, da jih nikjer ne morejo najti.

Potem reče tudi grof: »Tudi moja gospa je izginila že pred sedmimi leti in je nikjer ni.«

Nato Peterček vpraša, ali hočejo videti tistega kuharja, ki je to napravil? Gospoda rečejo, da hočejo. Potem ga da poklicati v sobo.

»To je ta kuhar, ki je napravil toliko kvara, ki je mene naščuval naj si zaželim, da bi hčerke prišle pred naju, in da bi gospa šla v zid.«

Potem si Peterček zaželi, in vse tri hčerke so se znašle tam in tudi gospa je prišla ven iz zidu. Šele nato je Peterček razodel, da je sam pravi grofov sin.

Kuharja so obsodili, da mora trikrat obiti ves svet in da se mora hraniti s kamenjem in ga nazadnje iz sebe bljuvati.