Na otčevem grobu
Na otčevem grobu (Poezije) Dragotin Kette |
O Jurček, Jurček → |
|
<poem> Povedi, mračni me grobar, s seboj na zéleni, na senčni grob njegov, kjer križ železen, kamenit je krov, pod njim uživa otec svet pokoj.
Ah, dobro ti je tukaj, otec moj! A jaz potujem pot ti negotov brez smotra, brez prijateljev, drugóv, brez sreče, sam, a z dušoj žalostnoj.
Zakaj si pravil, otec, mi nekdaj o svetski sreči, otec? Sèn je, sèn! Življenje je sovraštvo, večen boj ...
Pač ljubim te, a ker te ljubim, znaj, ne želel bi ti spet iz groba vèn. Le spavaj, spavaj, srečni otec moj!