O Jurček, Jurček
← Na otčevem grobu | O Jurček, Jurček (Poezije) Dragotin Kette |
Vlah Elija → |
|
O Jurček, Jurček, ta otrok nevgnan!
Igral se in zanetil ogenj v hiši!
In glej, že šviga plamen vedno viši
in noč je svetla kakor beli dan!
»Pomagaj nam, o sveti Florijan!«
Od vseh strani obupen klic se sliši:
»Vodé, vodé ... Ne stoj! Nikar ne vzdiši! ...
Pomagaj! ...« Ah, in vendar vse — zaman!
Oj, Amor, Amor, glavica pretkana,
zanetil ogenj v srcu! To so čezenj
moj očka, majka, to je striček jezen!
Pa kaj, ko ni ga svetega Florjana
z golido, da pogasil bi ljubezen,
ki je za tebe, ljuba, v srcu vžgana.