Na poti v Nazaret.

← Jezus in otroci.

Sto narodnih legend Anton Kosi

Kolikokrat se je Marija nasmejala →

Dovoljenje:	To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle. Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti. Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

Kako razpaljena je zemlja,

Kako pekoč nebes obok!

Uboga mati, ki potuješ,

V naročju ti, ubog, otrok!

»Miruj, miruj, nedolžno dete,

Studenca tukaj najti ni,

Da potolažil bi ti željo,

Ki tudi mati jo trpi.

»Vodnjak zija pred nama prazen . . .

Zahvaljen Bog! Nad zid poglej,

Tam v hladni senci se med listi

Zlate citrone sonče z vej!

»Tam slepec sam sedi na klopi

In straži dom in žlahtni sad;

Morda se naju on usmili;

Stopiva k njemu tja pod hlad!

»O dobri mož, privošči nama

Citrono z veje eno vsaj!

Dva tujca sva iz Nazareta,

Kamor potujeva nazaj.

»Pekoča naju žeja tare . . .«

»» Kdorkoli sta, vzemita le,

Vzemita, ohladita žejo,

Saj Bog nam sadje da in vse.««

Utrga sad ljubeča mati

Zase in svojega Sinu.

In čudo! Trojen sad požene

Na mestu vzetega sadu.

Kdo storil je to čudo, slepec?

Poglej, spregledal si, trpin!

Ne slutiš, kdo gleda nate?

Marija in nje božji Sin

A. Medved.