Jezus in otroci.

Sto narodnih legend
Anton Kosi

Dovoljenje:	To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle. Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti. Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Izvozi v formatu:	epub mobi pdf rtf txt

Na zeleni trati blizu vasi so se igrali veseli otročiči. Kar stopi z bližnjega listnika k njim lep deček z zlatimi lasci, se jim pridruži ter se igra ž njimi. Naposled seže v bistri studenec in potegne in njega rdeče, modre in rumene kamenčke, ki so se izpreminjali v solnčni svetlobi kakor barve nebeške mavrice. Od teh kamnov da vsakemu otroku po enega. Ko je solnce zašlo, se je deček poslovil od tovarišev. Toda eden izmed njih se ni hotel ločiti od prekrasnega dečka z zlatimi lasci. S povzdigljenimi rokami ga naprosi: » Vzemi me s seboj; pojdela skupaj v zeleni listnik, zmeraj hočem biti pri tebi.«

Deček z zlatimi lasci odgovori: »Zdaj ne moreš iti z menoj, ali za tri dni se vrnem domov in skoro potem pridem pote!« Nato izgine.

Ko pridejo otroci domov, pripovedujejo materam o tujem tovarišu in jim kažejo svetla darila; matere pa hitro spoznajo, da so to dragi kameni.

Ta čudovita novica se je precej razglasila po vasi; nekoliko ljudi je šlo v listnik, toda nikjer niso dobili lepega dečka. Drugi pa so se zbrali ob bistrem studencu in iskali kameno; a našli so le navadno kamenje.

Ono dete pa, ki je hotelo spremiti neznanega dečka, je odslej umolknilo in je bilo silno žalostno. Prvi dan potem se je jokalo, drugi dan je zbolelo in tretji dan je umrlo. –

Zvonovi so slovesno peli, in jokajoča mati se je spomnila, da je danes veliki praznik Kristusovega vnebohoda. Potem je spoznala, da je bil tuji deček sam mili Jezus, nebeški prijatelj nedolžnih otrok. Jokala se je še, toda jokala je solze največjega veselja.

Zapisala Lujiza Pesjakova.