Na semnji
| ← Ujetega ptiča tožba | Na semnji Poezije 4 Simon Gregorčič |
Zaostali ptič → |
| |||||||
Žíd si na trgu je šator napravil,
Lišp raznotér je na pródaj postavil:
Zlate verižice, krasne uhane,
Prstane, igle umetno kovane.
To se ti bliska, oj to se leskeče,
Meče po izbici iskre žareče!
Tropa gledalek krog žida se zbira,
Željno v zlató in srebró se ozira.
Lišpa kupavajo vsakoršne vrste,
V làse in uha, na vrat in na prste,
Z líšpom na róci, na vratu, na glavi
Pojejo v cerkvo v nedeljo - k razstavi.
Tebi, deklé, pa ni treba krasíla,
Krasa dovólj si od nêba dobila:
Ustne so ti nad korale rudeče,
Tvoje okó se nad biser leskeče;
Rože rastoče sred lílij obličja
Rajske brez tujega so lepotíčja;
Kodri, ki venčajo umno glavico,
Krásijo bolj te kot krona kraljíco;
Snežno beloto deviškega vrata
Le zatemníla bi vrvica zlata!
Lepa, najlepša si sama ob sebi,
Lišpa ni treba oj deklica tebi!