Predgovor Sto narodnih legend
Anton Kosi
Jezušček v gozdu.
Dovoljenje: To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle.
Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt


Ko je še Kristus, Gospod Bog,

Po zemlji potoval okrog

Kot siromak in nepoznan,

Prišel je tudi neki dan,

Ko solnce je zapadlo,

Pred kočo revno, majheno.

Pak prosi, da bi ga vzprejeli

In ga črez noč pod streho vzeli.


Pošteni mož mu da roko:

»Sicer res malo le imam,

A kar imam, rad bratu dam;

Če le ne bode tu pri nas

Celo prežalostno za vas.

Ker sreča je od nas zbežala

In sama žalost nam ostala.«


Pa Kristus mu odgovori:

»Spoštujmo bolečino vsi!

Saj bolečina Bogu služi,

Ker duše čisti, ž njimi jih druži.

Hvaležen vsak vam bodem čas,

Če bi nocoj počil pri vas.«


Še gospodar večerjo da,

In Kristus z njo se okrepča.

Potem pa leže in zaspi

In zjutraj, ko se prebudi,

Veli: »Bila je dobra noč,

Imajo udje novo moč

Za dolgo in za težko pot;

A da za toliko dobrot

Vam vrnem kaj, povejte mi,

Kaj li vas peče, žalosti,

Zakaj li vas srce boli?

'z hvaležnosti vedet' želim

Da zopet vas razveselim.«


In žena mu odgovori:

»Oh, do vračila nama ni;

A dete najino edino

Trpi neznano bolečino.

In huda smrt ga bode vzela.

Pa tega, kar bi jaz želela,

Mi vi ne morete storiti.

Ne more se mi izpolniti

Edina moja želja ta:

Da se še enkrat nasmehlja.«


Tak' toži žena žalostno,

Gospoda k detetu pelja;

Kako je bolno in bledo!

A ko odpre kalno oko

Ter ga v Vzveličarja vpre,

Zvedri se mu, nasmeje se

Ter se smehlja tako ljubo,

Kot da nebeški dar iz raja

Nedolžne ustnice obdaja.

Obema srce zaigra,

Veselja jima vztrepeta,

In vsak Gospoda pogleduje,

Ta pak presrčno se raduje. –


Neviden hodi Kristus še

Po hišah, kočah semintje.

Bolehno dete kjer leži,

Kjer mati joka in bedi:

Tja tiho, krotko se spusti;

Nasmeje dete se sladko,

Ozdravi, ali pa s sebo

Odnese ga Gospod v nebo.


Val. Mandelc.