Narodne pripovedke za mladino III/Bela kača
| ← Narodne pripovedke za mladino III/O beli kači | Narodne pripovedke II/Bela kača Fran Nedeljko |
Narodne pripovedke za mladino III/ → |
Skenira in pregleduje Katja Dolenc (pogovor).
| |||||||||||
Nekdaj so se kače okoli Osojan tako silno pomnožile, da jih je vse gomezlalo. Hudo so kmete v tisti okolici nadlegovale. V izbe, v hrame, mlečne shrambe in postelje so jim lezle. Še pri mizi niso pokoja imeli, ker so jim gladne kale v tikledo silile. Največji strup jim je pa grozno velika bela kača napravljala, ki so jo večkrat na Osokici dredo, napadati videli. Kmetje niso si vedeli pomagati ; procesije so napravljali, in na boija. pots hodili, da bi Bog to hudo kazen njih odvrniti hotel. Pa tudi to ni hotela pomagati.
Ko so ubogi ljudje v taki veliki stisk>a bili in niso vedeli, kaj bi počeli, da bi se to nadloge znebili, pride neki dap v tisti kraj neznan mož, ki jim vse kale do ene pa končati obljubi, če mu le zagotovo povedat morejo, da velike bele kale videli niso. -„Nismo je videli nikoli," mu odgovorijo nekateri iz mnotice, ki se je krog tega čudnega moža zbrala. Zdaj je dal okrog visoke
smreke veliko grmado napraviti in ko je bil že na vrh smreke zlezel, ukase celo grmado od vseh krajev zasmoditi in potem hitro v strap betati. Ze je od vseh krajev plamen ;prod visoki smreki švigal, kar vzame tisti ueznani mož koAdeno piščalko iz svojega zepa in zacne tako mono piskati, da je vsem po ugesih cvililo. Hitro primatlja in :pridere od vseh strani strasna sila kac, ga,dov in modrasov h gromadi in od neke tudne moci gnani vsi v ogenj poskačejo in tam poginejo. Naenkrat se pa zaslisi se modnejsi pick iz OsoMice, da je vse pridu.joee strap in groza izpreletela. Mož na smreki to slisavsi, groze obledi : „Saj meni ni vec pomagati!" tako on zavpije. „Belo kaco sem slisal zvitgati, zakaj ste me tako zvodili? Bodite pa vsaj tako usmiljeni in ne pozabite vsakega leta na to dap tame siromakom ubogajme dajati". Komaj je ubozcek to besede izrekel, se strasna kaca z -telikim brupom, kakor derec potok cez sumo pe,čevje privali in -se v jezero prekucne, da gene kvisku fete. Kmalu na ono strap jezera priplava in vsa razljucena h gored gromadi priloma ti, se kvisku na smreko vzpne in revcka v ogenj potisne. Strasno se Wa v ognju premetuje in zvizga, pa silni ogenj jo kmalu premaga.
Tako je srepa kaea, ki je c;redam toliko strode delala, s celim gadji rri zarodom poginila, Spet so mogli kmetje brez strahuE svoj posel opravljati in pastirji na Osovseici brez skrbi svoje drede pasti. Hvalezni svoT jemu dobrotniku se dandanes ne pozabija obljube svojih pradedov in vsako leto niil tisti dan ubogim obilne darove delijo.