Neumni kes
← Brez konca | Neumni kes (Pesmi, 2) Anton Medved |
O srce, kdo ume te? → |
|
V življenju uro marsiktero
globoko sem se pokesal,
da sem visokim svojim upom
tako brezmejno veroval.
Neumnik! Hvalim naj usodo,
da bil sem srečen enkrat vsaj!
Kaj je brez upanja življenje,
in upanje brez vere — kaj?!