O malem mastodontu
| ← O treh netopirjih | O malem mastodontu Rok Poles |
O jezerskem zelenjačku → |
| |||||||||
KDO SEM 1
uredi
Jaz sem mastodontič Masti,
Pridno jem, ker hočem zrasti
Urno, kolikor se da,
Kakor gora do neba,
Da utihne bratec Tine,
Ki mi rad predrzno zine,
Da sem manjši od krtine.
DOBRO JUTRO
uredi
Ko posanjam zadnje sanje,
Vem, da ni več čas za spanje.
Okla si skrtačim s travo,
Z roso si umijem glavo,
S trsom ščistim si ušesa,
Se pokakam za drevesa,
In – če mi je sreča mila –
Spet zadremam do kosila.
KAJ RAD
uredi
Rad grem v gozd poslušat ptice,
Duhat zajčje deteljice,
Rad prepevam na dobravi
In pri tem stojim na glavi,
In – če je posebno vroče –
Na obrežje se mi hoče
Ciljat sonce in oblake
Z bistro vodo iz Prapake.
STRIC MATIJA
uredi
Stric Matija je gasilec,
Ker ima najdaljši rilec.
Z njim rad draži teto Zlato,
Z njim zaliva ji solato
In ob sredah za ogrado
Nanj odpiska serenado.
KDO SEM 2
uredi
Mulec sem, ker mulim travo,
Paglavec, ker paglam z glavo,
Cepec, ker razcepim strok
Graha za hranljiv obrok,
Butelj, ker kdaj za zabavo
Brata malo butnem v glavo,
Štor – ker vedno stopim nanj,
Še omotičen od sanj.
GROŽNJA
uredi
Če izpljunem zelenjavo,
Če neumno sučem glavo,
Če po uhlju ližem brata,
Če kdaj zaloputnem vrata,
Mama jezno zagrozi mi,
Da bom moral k botri Mimi,
Ki ima nogé na O
In zna škiliti grdó.
NESREČA
uredi
Pičila me je čebela,
Pa čeprav me ne bi smela,
Ker sem rekel: »Oprostite«,
Ko sem jo zlasal za kite.
Enkrat sem se butal s skalo –
Meni se ni nič poznalo,
Skala pa ima – poglej! –
Dve razpoki! (Kakor prej.)
KOLEBNICA
uredi
Če smo na dvorišču sami,
Skačemo s kolebnicami.
Ata pravi, da ne smemo,
Pa vseeno: »Banda, gremo!«
BUM! se sliši pod nogami!
BUM! naj se pozoj predrami!
BUM! v oblak prahu smo skriti!
BUM! jih vsak dobi po riti.
MAMINI NASVETI
uredi
Ne na jaso onkraj njive,
Ker tam rastejo koprive!
Da ne boš v Prapako padel!
Da ne boš spet češenj kradel
Na drevesu na strmini
– boljše so pri teti Tini –
in ne skači, ljubček moj,
da se ne zbudi pozoj!
NAJLJUBŠI SOVRAŽNIK
uredi
Z njo imam strašanske bitke,
Da bi ji izpulil kitke,
Njo najraje tunkam v blato,
Njej sem hrošča dal v solato,
Če se kopa, ji obleko
Skrijem na najvišjo smreko,
Če pa zrase, bom vseeno
Najbrž njo imel za ženo.
MAMA GLEDA
uredi
Mavričasti kamni v žepu,
Nova krastica na repu,
Solzna strugica čez lice,
Strgane so nogavice …
Hej, junak, skrit za špinačo,
Urno mi podaj krtačo –
Ti, hodeča kepa blata!
Vedno pravim – čisti ata!
KOSILO
uredi
Za predjed je mrzla juha,
Ki se s travo v ledu skuha,
Dobra ni, a jem, seveda,
Ker me mami strogo gleda.
Za pojed je pa potica!
Cel kos v gobček! – da sem v lica
Kakor hrček, in – seveda,
Mami zopet čudno gleda.
SPIŠ?
uredi
Ko se toplo sonce skrije,
Mama me v svoj šal ovije,
Praprot splete v toplo gnezdo
In prižge na nebu zvezdo,
Z mehko mastodontjo prejo
Me pokrije kot z odejo,
Čaka me še ljubkovanje
In poljub za sladke sanje.
MASTODONT
uredi
Mastodonti so bili rastlinojede živali, podobne današnjim slonom. Pred 1 800 000 leti so živeli tudi v Šaleški dolini, ki je bila tedaj močvirnata in močno poraščena. Imeli so dolge okle in bili tako veliki, da so jih znanstveniki poimenovali »zobata gora«. Ostanke mastodontov so v Šaleški dolini našli v Škalah l. 1884 in 1964. Hranijo jih v muzeju na Velenjskem gradu.
Tam in ob Turističnem jezeru stojijo tudi kipi mastodontov. Gremo jih pogledat! Ostanki, najdeni v Šaleški dolini, so pripadali dvema vrstama mastodontov:
- Bunolophodon (Anancus) arvernensis
- Zygolophodon borsoni (Hays.)
Več o mastodontih: A. Seher, Zgodovina premogovnika Velenje 1, 1995, str. 42-50