O nebeški gloriji

← Znamenja dežja

O nebeški gloriji Matija Valjavec

Ovsenjak →

Spisano:	Katja Koprivšek in Saša Mencin
Izdano:	1922
Viri:	(COBISS)
Dovoljenje:	To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle. Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti. Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

Stoji, stoji tam samostan,

menih je v njem, ki let in dan

premišljal je samo le-to,

kako v nebesih je lepo

in kakšno je veselje tam,

ki je ljudem prikrito nam,

ki videlo ga ni oko,

ki slišalo ga ni uho,

ki ga čutilo ni srce

in ki presega vse želje.

Iz kloštra šel počasnih nog

sprehajat enkrat se je v log.

Kar na drevesu pevčica

zapoje rajska ptičica

in poje, poje tak lepo,

da nobena ptica ne tako.

Prepevala je glorijo,

ki jo v nebesih uživajo;

prepevala na jasen glas

je njega veličast in kras,

ki je zemlje in neba vladar,

od kterega je vsaka stvar;

prepevala, kak božji svit

nebeščanom je vsem odkrit;

»Tedaj poslušal tri sto let

sem rajsko ptico pesem pet,

ker tak sladka je pesem bla,

ki pela jo je ptičica.

Skaldna šele glorija

veselja bo nebeškega!«