Ob grobu tiranovem
← Sulamit | Ob grobu tiranovem (Erotika) Ivan Cankar |
Ivan Kacijanar → |
|
- Upognil zdaj si glavo, car,
- če nisi je doslej nikdar.
- Ves svet je klečal pred teboj,
- ves svet široki bil je tvoj.
- Oj car, oj car, pa zapovej,
- naj bela smrt beží naprej!
- Že krsta iztesana je,
- že postelj ti postlana je …
- Oj to vam je vesel pokop,
- ves svet hití pred carjev grob.
- A ko ga položé v zemljó,
- okó nobeno ni mokró.
- Okó nobeno ni mokró,
- srcé nobeno ni težkó.
- Med ljudstvom patriarh stojí.
- Veselo vzdihne, govorí:
- »Oj hvala, hvala ti, Gospod,
- da osvobodil svoj si rod!
- Dovolj je v solzah vzdíhoval,
- trpljenja pač dovolj prestal!
- Jaz begal sem okrog pregnan,
- pregnan, povsod zaníčevan.
- In ti poslal si belo smrt,
- tiran mogočni v prah je strt.
- Spet dal si meni svetlo čast,
- spet dal si meni vso oblast.
- Oj hvala, hvala ti, Gospod,
- da osvobodil svoj si rod!«
- Med ljudstvom knez visok stojí
- in patriarhu govorí:
- »Oj patrijarh, nikar, nikar,
- vladánje pač ni tvoja stvar!
- Dovolj je roki tvoji križ,
- zakaj po žezlu hrepeniš? …
- O čuvaj sívo si glavó,
- na pot ne hodi mi drznó!«
- Ob knezovih besedah teh
- vsem divja strast vzplamtí v očeh.
- Še tristo knezov tam stojí,
- po žezlu vsakdo hrepení.
- Po žezlu vsakdo hrepení,
- že v roki vsakdo meč drží.
- Ne nagne še se beli dan,
- pa zadivjá že boj strašan …
- Veselo, kakor še nikdar,
- smehljá se v krsti — mrtvi car.