Sulamit

← 8. O tebi sem sanjal vse dolge večere

Sulamit (Erotika) Ivan Cankar

Ob grobu tiranovem →

Pesem je prva v tematskem sklopu Romance.

Dovoljenje:	To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle. Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti. Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

Kakó bleščí se morje to

v demantih in kristalih,

kakó pohotno ziblje se

v razkošnih, mehkih valih.

V tem burnem plesu od strastí

telesa trepetajo,

krog belih udov kot meglé

tančíce plapolajo.

Iz zlatih harp takó sladkó

vro pesmi koprneče

in srce plaka in drhtí

od žalosti, od sreče.

Visoko duša nad zemljó

svobodna, srečna plove,

kot na perotih dviga se

do néba, do Jehove …

Ob belo róko Salomon

opira trudno glavo,

na čelu mu leží oblak,

okó strmí v daljavo.

Ne mehki udje mladih žen, —

sestradana, drhteča

telesa tam pred njim stojé,

proseča in grozeča.

Brezupno k njemu dvigajo

koščene, vele róke,

umirajoč strmíjo vanj

očí temné, globoke.

In zlate strune pojejo

mrtvaško melodijo, —

poslednji vzdihi sužnih prs

nocoj iz njih zveníjo …

Ob belo roko Salomon

opira trudno glavo,

na čelu mu leží oblak,

okó strmí v daljavo …

In láhno, láhno k njemu se

gorkó teló privije,

po vsem životu čut mehák

sladkó se mu razlíje.

»Zakaj ti je okó temnó

in duša nevesela?

Zakaj ti bleda žalost je

nocoj srce objela?

Ljubezen tvoja že mrjè,

še komaj porojena, —

kaj hočem jaz brez njé, povej,

nesrečna, zapuščena?« …

»Nelepe sanje, ljubica,

poslal mi je Jehova, —

zakaj, to sam on vé, — modrost

velika je njegova …

Ah, nagni k meni, Sulamit,

prebele prsi svoje, —

pogíne naj ves Izrael, —

ti si kraljestvo moje!«