Od kdaj jedo kosci bel kruh?

← Zvonovi z Magdalenske stene

Bili so trije velikani... Od kdaj jedo kosci bel kruh? Lojze Zupanc

Lisica in mačka →

Spisano:	Maja Jerančič Čuden, PolonaPolona Zrimšek
Izdano:	9763487
Viri:	(COBISS)
Dovoljenje:	To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle. Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti. Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave:	To besedilo je v celoti pregledano, vendar se v njem še najdejo posamezne napake.
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

Na Suhor so prisli kosci. Pridno so kosili. Za predjužnik jim je gospodinja prinesla dva hleba kruha: črnega in belega.

Belega je skrila pod rokave in jim črnega ponujala misleč: »Črnega naj prej pojedo. Sitim, jim bo belega ostajalo, tega bom sama pojedla!«

Kosci pa so videli, kako je prekanjena ženščura skrila beli hleb in dejali so: »Botra stavimo! Pojdite iz drage na brežuliak in sko­talite oba hleba v dolino. Tista, ki se bo prvi do nas prikotalil, tistega bomo prvo pojedli.

Zbala se je gospodinja, da bi ji kosci prešli in ubogala jih je. Šla je v reber in spustila oba hleba v drago. Hleba tečeta po rebri nizdol, baba pa prične na vsa usta kričati: Idi črni, teci črni, beli te bo pretekel!»

Preveč je hitel črni; razpočila se mu je skorja in zdrobil se je sredi pota. Beli pa se je srečno prikotalil v dolino; in tega so kosci pojedli. Smejali so se kosci in dražili babo: »Zgubil je črni srajčico …!«

In odtlej Suhorčani in vsi Belcrajinci postrežejo vselej koscem z belim hlebom.