Pravljica o velikanu Triglavske pravljice 2. zvezek
Opombe
Mirko Kunčič
Viri: dLib (COBISS)
Dovoljenje: To delo je objavljeno s pisnim dovoljenjem avtorja.
Stopnja obdelave: To besedilo je v celoti pregledano, vendar se v njem še najdejo posamezne napake.
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt


  1. Po starem ustnem izročilu je vas Dovje dobila svoje ime po dolgih njivah, ki so kakor stopnice vsekane v prisojna pobočja. V narečju domačinov so dolge njive: douje ni ve.
  2. Rodine so majhna vas pri Breznici na Gorenjskem pod vznožjem Karavank.
  3. Sibila (v ljudski govorici Sembilja) = prerokinja, vedeževalka.
  4. Bedance si je ljudska domišljija kaj različno predstavljala. Kmet Mihtar z Dovjega jih je npr. takole opisal: "Bili so po zunanjosti podobni gorskim možem (hostarskim divjakom). Radi so nagajali pastirjem po planinah in nadlegovali drvarje in oglarje pri delu. Z gorskimi možmi so si bili malo navzkriž." Po opisu starega Mlakarja na Dovjem so bili bedanci nekoliko zmešani, a obenem tudi prekanjeni divjaki. Zmerom in povsod so uganjali svoje norčavosti. Blizu 100 let stari Lipnek iz Mojstrane pa je trdil, da so bili bedanci na pol ljudje, na pol medvedi. Grozno so bili kosmati in divji.
  5. "Smerc" je stara, znamenita lovska in turistična gostilna v Mojstrani. V njej se je pred desetletji kaj rad ustavljal tudi znameniti nemški pesnik Baumbach, ki je tam našel tudi precej snovi za svojo znamenito pesnitev "Zlatorog".
  6. "Kolomonov žegen" je okoli 200 let stara knjiga, kateri je ljudsko praznoverje pripisovalo nadnaravno moč. Knjiga obsega dolgo vrsto zdravilnih zagovorov, navodil, kako hudiča panaš itd. Ljudje so bili trdno prepričani, da imajo "Kolomonov žegen" vedeževalke, vražarice in coprnice in da iz njega črpajo svojo podtalno moč.
  7. Višjek se imenuje kraj vrh Peričnika, kjer so sončni pašniki, prisojna pobočja in goščave.