Pesem (Tomaž Šalamun)

← Ajda

Pesem Sončni voz Tomaž Šalamun

Villa dei Pini →

Dovoljenje:	To delo je objavljeno s pisnim dovoljenjem avtorja, pod pogoji licence CreativeCommons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0.
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

Pesem


Kje sem?
Kje stojijo moje vislice?
Zakaj imam zrnate oči?
Mesto ti bo sledilo.

Krokodil mi baše telo v jezik.
Kak smisel je ostati brez
žalosti sredi umetnih ognjev?
Bruham, ker nimam nič več

žalosti. Nič se ne
                   spočijem. Ne
božam tvojega telesca, Metka.
Daleč si in jezik je blizu.
Jé me v čredi.

Name se vali kot Hanibal s svojimi osli,
slone sem že preveč poudarjal,
upam, da je imel tudi osle.
Moja poezija že zdavnaj ni več
verodostojna.

Od samega žarenja gnije.