Po barvi določamo kamne v Višarjah
| ← Oliva | Po barvi določamo kamne v Višarjah Morje Tomaž Šalamun |
Telo in gladina → |
| |||||||
Z vsem, kar rečeš, si zmočiš smrček. Ko sem bil še
Zoroaster v Mehiki in sem proti večeru – zgodaj,
relativno zgodaj – navadno že ob zahodu sonca,
ko je na Zocalu na višku vreščanje ptic, skratka
izven uradnih ur, ki so tam nekje ob poldrugi
uri, odločal me tremi z rdečim krogom
pobarvanimi sijajnimi platni, zdaj sem že
tako daleč kot oče, ki bi v Kanalski dolini
spoznal vse župnike do osemnajstega stoletja.
Pa sorodnike, tete, strice, matajurskega gospoda,
vse, ki nam ohranjajo rod in ne šrpicajo soje
sperme pod palmami v kolonijah, skratka, ko sem
plenil in užival in bi si dal eventualno
izruvati roko pred samomorom kot Stachura, sem
potem vedno gledal, kako se bo začel ples
pri skritem iskanju denarja. Je v sefu? Je
tako spravljen, da me brkljanje po sobi
prebudi? Spomnim se, da je tisti, ki je
imel z minijem narisan najlepši rdeči krog,
sredi noči vstal, kot da bi plesal. Ko sem oči
odprl, je rekle, da zeha, da telovadi, jasno
da v žepih ni bilo več papirčkov, ki so bili
za to designirani. Najlepši so mehki robovi in
nežno reševanje takšnih situacij. Dodaten tip.